Premnoge poti prehodil sem,
preveč porazov doživel,
a vedno sem znova preživel,
ko v tihih sanjah sem te objel.

V sivino svoje slabote
sem zavila spomin,
da razumem mazohizem
Sladka odrešitev vsakdana
osvoboditev svobodnejšega
in rjav...

Vidim te, pa ne vem...
Si to ti ?
Slišim glas...
Je tvoj ?
Berem tvoje sporočilo,
Si ga napisala ...

Tako zelo, da še sama ne vem,
tako lepo-če sploh tako smem.
tako nemogoče sedaj se mi zdi...
..Morda pa se mi le zdi....

Dih svežine čutim v prstih
ko satena tvoje kože se dotikam

Žarki sonca sevajo v očeh
več se ljubezni ne izmikam  ...

Mravlje čutim na mešičkih polnih vode...
Zakričala bi,
se razbila na tisoče metuljev...
Razleteli bi se po neznanem...
Le da me...

Ko ugasnejo na nebu repatice,
ko zvezdni žarki vzamejo slovo,
ko mesecu oblak prekrije lice
utone ribnik v žametno temo.....

Metež. Vihra se podi.
Vrbe jočejo ob melodiji
bistrega potoka.
V meni ždi grenkoba,
ki je okus smr...

Nekdo je vstal, nekdo danes mora
vstati, se dreti iz višin dvora,
da vijejo roke fig prezrti,
ki jim ni ...