Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

Recepti kot jih piše življenje... Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Carpensky, v torek, 08. avg. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Zagrabi besedo za zadnji dve črki in
ji v maniri starih mojstrov rezbarjenja vžgi bogato okrašeno inicijalko
Tako ji boš priskrbela nadih trohobnosti in
ji zagotovila verodostojnost katere sama po sebi žal ne premore,
nadalje ji priskrbi barvno ozadje in jo zavij v razumljiv kontekst kot
darilo, sporočilo presenečenja od

skrivnega oboževalca,
občutek obiska od daleč, naj se slišijo sitar
napol zadušeni vzdihi hrepenenja
in želja po edinstvenosti in lepoti,
to bi moralo zadostovati,
morda ti takrat podari pogled,
Ki govori pridi pozabavajva se,
naj ti pokažem,
Čemu je resnično namenjena
luknjica skrita med nogami,
Naj te popeljem tja
Kjer boš od zdaj naprej doma…


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >

Najbolj sveže pesmi


Naključne
  • 13:52 - 27.08.2005

    Joj, kako sem vzdrhtela,
    o celem životu me je spreletel dreget,
    da skoraj bi izgubila tla
    in mu pokazala kako sem ga vesela.
    Oh...

    Beri dalje...
  • 18:46 - 05.12.2007

    Mrzel veter,
    padanje kapelj, ki so ledene
    kot še nikoli prej.

    Sama sredi mesta
    s pogledom i...

    Beri dalje...
  • 18:36 - 21.11.2006

    Tvoja postava je tam,
    kjer vedno.
    Stojiš
    in jaz te gledam.
    Gledam in razmišljam.
    Zakaj se ne use...

    Beri dalje...
  • 00:02 - 06.06.2009

    ...

    Beri dalje...
  • 09:02 - 08.09.2005

    Dotiki, ki žarijo bolj kot modri plameni,
    trenutki, ki poenotijo vse najmanjše celice,
    da se lahko imajo rade.
    Kri naenkrat zmrzuj...

    Beri dalje...
  • 10:29 - 06.03.2006

    Sedel sem ...
    v temni sobi
    Okoli mene
    temni ljudje
    Na temnih stolih
    Pri temnih mizah.

    ...

    Beri dalje...
  • 17:46 - 24.02.2007

    Ko bila sem mala, sem dejala, mama punčko bi rada,za mamo, to bil je šok.Živeli smo brez očeta, a nas bilo je pet otrok. Pa sem jo dobila,...

    Beri dalje...
  • 14:42 - 08.09.2008

    Edino je sonce, ki tmoto obžarje z jasnino,
    o sveti se samo v svojo sredino
    in dalj je buhteče, nad svojo površino,
    a to doj...

    Beri dalje...
  • 15:18 - 11.10.2007

    Narava se dela norca iz mene.

    Vsa obupana sedela na balkonu
    in kričala na luno, ki mi noče nehati kazati jezik...

    Beri dalje...
  • 18:00 - 15.06.2005

    V poletnem vetru rože dehte,
    sonce greje jih s svojimi žarki...
    ko bele, rdeče po svetlobi hrepene,
    kot moje srce po tebi.

    ...

    Beri dalje...

Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Sveže iz foruma

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Ljubitelji poezije
Vseh članov: 9139

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo