Se v dan brez sonca ščita noč že vpija,
Odpre v korakih časa več oči
Se zvezd, iz njih na neb' izrisani
...

Kdo je na zemljo
vrgel trpljenje,
kdo je na zemljo
prinesel gorje,
kdo je zasadil
zrno razdora,
kdo ranjuje moj...

Trga se moje srce,
v tišini grenko ihtim,
strupeno se več ne jezim,
nadme se zgrinja gorje

Ni zmeraj lepo.
Me kakšen strt drobec
potisne v temo
in burja strupeno
prilepi ob steno
del Ščita samo. Beri dalje...

Azur na trepalnicah poljublja
akvamarin na vratu. Izgublja
se ledena kocka, nje kraljica
žrelo vodi med prosojn...

V kavarni sem jo slišal
čisto potihem, nato glasneje
in spet tišje. 

Sestavil sem besede takšne,
ki tvorile so smisel mil,
ujel v njih sem vseh trenutek,
ko vprašaš se zaka...

Ćutiti je bilo
da slovo bliža se
prazno je vse obstalo.
ko ni bilo veselja ne želje.

Na stare po...

Dotik neba
s konico zenične črnine,
odsev modrine,
brez prehoda,
vse je eno.
Nebo in oko.

Ko poletje poleti scveti, močno sonce zablešči se med nama most zgradi. Moje in tovje srce zdaj v poletju gori. Vse še je lepše kot prej, ko so na ...