Sedim ob oknu,
snežinke se spreletavajo po nebu,
radio navijem naglas,
da utišam bolečino,
ki se v srcu je rodila.
Zrem v ...

Srečo razlivam po brezčasju tvoje bližine,
ti pa s pogledom sušiš kaplje vsakdana,
da izpuhtijo še tisti zadnj...

v večernem hladu
odprto oko zre v nebo
išče dišečih metuljev
v bledolični luni
ki seva sanje pojočih ljudi
ovitih v nežno ...

Ljubezen dana je ljudem,
Se vdajajo ji dan za dnem;
strahota strašna bi bila,
Če ta odšla bi iz sveta.

A brez s...

Govori počasi
skozi tiho simfonijo vetra
skozi pljuske valov
stiskajoče
ob skale mojega življenja.

Govo...

Iznenada dež.
Naj stečem pod prvi nadstrešek?
Zakaj?
Saj pada tako prijetno in božajoče.
Itak ne maram dežnikov.
In z...

V vsakem telesu,
pred prvo besedo
zaprt v dušo,
eter.

Ta ptica več ne more poleteti,
čeprav ni strta bela ji perut.
Zaman v to gnezdo prazno, zapuščeno
si jutra s...

Prisegam na jutri, čeprav živim danes
in včeraj mi s tabo bilo je lepo.
Prekladam spomine, skregane s sabo
in d...

Takole pesmice prebiram
in takoj se zasekiram,
v svojo ženskost nič ne dvomim,
pa se vseeno hitro zlomim.
Ne iščem svoje uresničit...