Po Burji diši.
Peneče se morje
V bregove zaganja.
Skale premika,
drobovje razkriva.

Prozorno vlažna rdečina,
ki para severno nebo,
je vpela vame bolečino,
ki zaklepa jo slovo.

Pridi srce, nežno me objemi,
malo se nasmej.
Vem naredil sem neumnost.
Zaljubil sem se vate,
vem, kot ze...

Kdo si? Po čem hrepenš? Kdaj tiho zajokaš? Kje te svet najbolj boli? Kakšne so te oči, ko se bojiš? Kdaj jih zapreš?

S kom poslušaš ...

Kaj me gledaš,
kaj stojiš?
Kaj vame tako strmiš?
A si za kakšno traparijo?
Skupaj se used...

Nekaj umira!
Mogoče lesk smaragdov
v tvojih nekoč sijočih se očeh?
Mogoče poletje,
ki mu sonce pojenja,
na poti v jesen? Beri dalje...

Na stolpu iz polen stojim

in nobeno me več ne moti.
Vsem, ki so prispevali gradbeni material:
Hvala za nova obzorja.

Kaj je ljubezen mame,
kako naj vam povem drugače,
kot v obliki poezije,
ki sedaj oživlja moje žile.

Preko drevesnih vrhov
žarek upanja
razsvetli dušo.
Sence prijetne hladijo
razgreto srce.
Poljub ...

Naj ostanejo jutra temna,
Naj moja noč postane svetla.
Naj svet zame ostane nem,
Kakor srce moje, ki polno je v...