Nisem del modrine te slike!

preširoko kotalim svoje besede
ko iz mošnje cedim preživete oblike?
se z lepo živa...

Besede so moje obleke,
mehke in vpojne
z razpetimi gumbi
in madeži studa
na zlikanem stavku.
Zamujam
...

Kaj sploh imam?
Kateri delček tebe?

Ustnice zaznamujem s kristali peska
 ( v puščavah ni več vode)
V niti življenja vpletam
Rdeče kaplje veselja
&nbs...

Utesnjena prestolnica - neka država.
Sprehajaš se, si brez nasmeha.
Ti Spleen ne neha.
Ni prazna glava - je v njej težava. Beri dalje...

Čeprav sem vedel kam grem sem se moral ustaviti
Globoko zajel sem sapo predno sem izdihnil
in ostal sem brez sape
ko sem moral podpisa...

Ptic let,
nebeško čaščenje,
nesrečnikov dar,
moje trpljenje.

Ti si kakor cvet v pomladi:
rosna, sveža, vsa dehteča.
Jaz sem v jeseni pelin.
Daleč stran domuje sreča.

Kdo vedel bi...?

En sam dotik. Lep in nežen.
En sam dotik, da vzdregetam.
En sam dotik tvojih prstov.
Dovolj, da vem, da te imam.
Dovolj, da vem...