Če je dež,
zakaj igraš sonce?

Življenje beži in pušča sledi,
sledi, ki jih ni.
Hitim za njimi v vsakdanji divjini
a le pogrezam se v tišini.

Kaj je nama kri v venah,
luknje v mesečevih menah;
srce, ki poganja sanje
skozi mrak v novi dan;
tebi je vseeno ...

Sedela sva v zakajeni kavarni.
Pil sem martini
In ti si kadila.
Bilo je pozimi.

Zrcalce, zrcalce na steni povej,
zakaj obrazek moj ni več takšen kot prej.
Je nosek predolg, ustne usahle,
ušesa velika, okrog očk p...

Rdeča obleka ti objema telo,
podira, ruši in gradi ...
zida tisto,
za kar rekel sem,
da ne obstaja, ke...

Moje dlani so ostale samo senca
tvojega nenadnega dotika
Skrivava se pred soncem
v luskah bolečih savan

Ne bom se zadržal na takšnem obrežju
kjer mimo njega valovi hite,
rajši posedam ob mirnem jezeru,
razmišljajoč o usodah, ki ...

... v jutru

glasno
rojevanje dneva

eteričnost
dotikov

Vse gre preprosteje, kot pa izgleda,
če malo pokukaš v sosledje stvari.
Nič ne izgine, čeprav čas razjeda
in sv...