|
|
Proti koncu |
|
|
|
Od Muc
|
|
Blodnjak sivih con me pripelje do roba eksistence. V daljavi žari zadnji sončni zahod.
Kako malo mar je temu svetu poslednjih zdihljajev množic.
Kri povsod. Orožje povsod. Le tebe ni. Pogrešam tvoj topli objem. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |
|
|
|
|
Naključne |
-
21:45 - 16.06.2005
0 Aha, kje je že to? A, ja, točno, tam ne! Eh, sigurno se splača!
...
Beri dalje...
-
10:11 - 10.03.2005
Zakaj zatiskava si oči in upava na rešitev, ki bila bi odrešitev najine ljubezni? ...
Beri dalje...
-
15:46 - 04.06.2007
...
Beri dalje...
-
23:59 - 23.07.2007
Rezk,
rezk,
rezk.
Lesni hrošči
razgrajajo po podstrešju,
uničujejo les,
razkrajajo streh...
Beri dalje...
-
19:44 - 29.01.2007
Sonce neusmiljeno trosi žarke.
Fatamorgana obliva mangovec.
Sinovi puščave srkajo življenje.
Tudi Tuaregom so &scaron...
Beri dalje...
-
17:56 - 23.02.2008
...
Beri dalje...
-
20:43 - 29.03.2007
Izginjam v njegovem praznem pogledu.
Luščim se ob njegovi nedosegljivosti.
Razlivam solze ob njegovi svobodi.
Zakl...
Beri dalje...
-
21:16 - 21.08.2010
Gledal njene sem obline
skrit pred svetom in očmi,
njenih vek, ki so mižale,
mislil sem, zdaj sanja, spi.
Beri dalje...
-
19:14 - 09.04.2005
mladi mož je zgodaj vstal, da bi življenju smisel dal, kar je dolgo že hotel, si je kar sam vzel, čeprav je volja močna, trdna,...
Beri dalje...
-
16:20 - 20.02.2006
Poj pesem mi z jezikom, v njej bom struna, ki zveni, beseda vsaka tempelj, ko po prsih mi drsi, z dlanmi zapoj mi pesem, v...
Beri dalje...
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Ljubitelji poezije |
|
Na strani je trenutno 1 gost |
|
|