Kako turoben dan,
megla in dež in mrak,
a iznenada upanje spet tli,
da jutri bo že lepše,
da jutri vse se spremeni. ...

Cele dneve sem za računalnikom.
A kmalu ga bom prehitel
in bo on v mene strmel.
Ne bo mogel verjeti, ko bom začel zares žive...

Droben,
premražen,
lačen,
sredi zime,
v noči.
Hladna, temna je ta noč!
Zlomljena so krila njegova.

Sneg iz sonca, umazana belina, lepota zore je zgorela, konca ni, le reveži umirajo, sekiri usode vrat ponujajo.

Navidezna črta
Zid
Kot privid vtkan v nebo
Večna dvomljiva prevleka
Slepota duše Beri dalje...