Dajte mi toplih noči,
padajočih z balkonov mesta,
v urah posušenega perila
zvonovi, golobi, kazalci,
pest spominov v...

Te opravljam,
to je zavist.
Se ponavljam,
peče me vest.

Moram priznati,
sedaj mi je žal.<...

Kadar pada dež na moje srce
in ko nevihta divja globoko v meni,
si ti tam,
moj sončni žarek.

Z rahlim priduhom prašnate zemlje
in zatohlostjo rane mladosti
je ožemal življenje,
da kakšna bi kaplja od njega
še plodna tla ...

Počasi, ljubeče,
dajejo ti zanko okrog vratu.
A ne smeš se obesit,
le hlastaj in trzaj.
Da ne bo sramu!

V prebelo noč dihajo tihi soneti.
Zares jih nikoli ne bom napisála;
kar v njih trepeta, sem že zdavnaj predala,
...

Globoko spodaj pod snegom,
nobene hrane več.

Severna zvezda je podarila življenje,
napočil je čas slovesa.

Le kdo bi ne želel ga videti, spoznati,
naužit bregov, lepot Ljubljanice se hkrati,
morda celo da vidi Urško v lice, Beri dalje...

Le en izmed mnogih si ujetnikov
ujet v vek ponavljanja omame.
Le besede pravih duš te zdrame,
da spomniš svoji...

Pišem pesem...

Minila je ura.
Še vedno pišem,
isto pesem...

Vprašam se

zakaj?
Beri dalje...