Bili smo sredi polja,
midva, krompir in dobra volja.

Čeprav mraza res ni blo,
sva stiskala se, kt da bi za preživetje šlo.

Še nekaj časa sva tam zdela,
dokler za nama trava ni zašmela.

Si rekel mi: "Rajš pejva stran",
saj ni se vidl nč, ker ni bil dan.

Sm že misnla, da sva zašla,
ko sva ravn usedla se na tla.

A to še ni blo dost,
se bližal nama je en gost.

Bil je velik bav bav,
ta beli gospod mijav.

A midva nisva dala se motiti,
si hotel celo iz krompirja mi šopek narediti.

sva se še mal smejala,
dokler ura ni glasu od sebe dala.

In pol je sam še tko bilo,
da rekel si, da morš it pa to....hm :)

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---