Saj veš da bom do tebe
še posebaj nežna:
v svojih besedah in malo manj
s svojo kožo-

Pogled jelena v nebo (večerno, skoraj mračno)
preden ustavi se na robu gozda pod oblaki;
fosfornih oči zamijavka maček ob ognji&sca...

Primanjkuje mi besed,
ki povedale bi kaj čutim.
Premalo imam navdiha,
s katerim bi te opisal v romantičnih verzih.
Zm...

Krik neznan,
spet ostaneš sam....

Potop na življenski je gladini,
spodaj kjer sami so spomini....

Si znam le s prsti
česati lase. Potem se zmršena sprehajam
naokrog in pozabljam, da ta log
ni samo moj Bog. Lastim si visokopolet...

Dotik neba
s konico zenične črnine,
odsev modrine,
brez prehoda,
vse je eno.
Nebo in oko.

Luna čez nebo
le čudno krivo črto vleče
temno bo telo
razkrila za zavetje sreče

Veter, tako nežen in božajoč,
se prelevi v burjo, naglo in sunkovito,
ki prevrača pred seboj vse kar pride ji naproti.
In končno, n...

sred travnika stoji postava bela,
v roki cvet, podoba nema,
njen vrat visok, pogled ji bega,
bo v dalji sred meglic
še kdaj nje...

Počakaj me na postaji.
Skupaj pojdiva na vlak,
ki naj se ne ustavi.

Pridi k meni. Pridi pome.
Čakála t...