oditi moram
še preden pade sonce dol
oh, septembra gre sonce
tako hitro dol
da ga ne utegne&scaro...

Uprla oči sem  vate,
prebrala  obraz.
Mirno telo,
tihi tvoj glas,
pogled zre v tla.
Priznal si poraz. &...

Se spomniš lutk iz sestrinega otroštva?
Jih imaš pred očmi?
Velike zaupljive oči in nasmeh,
V oblekici iz tila.
Še zmeraj s...

Zamolčana bolečina

... pušča sledove neizbrisne, rodi bolezen, zavira tvoj razvoj, ki lahko pognal bi ga v boj, zase, zanjo, ...

Ko se v glavi odbije še zadnji žarek sonca,
je konec sreče.
Majhne želje letijo velikim sanjam nasproti.
So že tukaj,...

namažem si ustnice
da skrijem obok
njegovih rok
tresočih se
na rahlo priprtih
vekah psevdo nasmeha

vse moje
je na tem papirju
živi...
diha...
s polnimi pljuči
se smeji
zaradi tebe

Sem turbolenca
med smehom in jokom,
nevzdržna frekvenca
med vzdihom in stokom,
le rahla razlika
med tišino in pokom.<...

Poglej jih, vojščake brez namena.
Bijejo boj brez razloga.
Borijo se zase,
za to, da bi bili opaženi.

Dolga leta
sem se srečevala z njimi
v poletju in v mrzli zimi
tam v parku na  Poljanski
so sedeli, modrovali...