Oblaki mojega sveta
so temni, grozeči, prežeči.
Venomer obljubljajo le nevihte,
ki me potolčejo na tla z dežjem
in b...

Ropotajoč kombi je opozarjal nase,
ko nas je peljal po neskončni ravnini in
je tema objemala
najini telesi.

V...

Omara, plakat, tabla, grafoskop,
v moji duši se koplje grob.
Šola ni vzrok za moje težave,
problem, da ne najd...

Lebdim v brezčasju nočne ure,
čakam, da se nervoza razkadi,
a se le gosti in me budi;
umivam se v upanju, da mine.

Minus tri.
Še vrtnica je osteklenela.
Minus štiri.
Pa zdaj?

Ogledalo dneva v prepad zeva. ¸
Grdota besed spisanih, prežene še tako lepo misel,
saj se ne trudim v korak z nekom ,
ampak zase. ...