Le zakaj ljudje smo taki
da ne maramo ljudi
hodimo po isti poti
polni žalosti, pasti
in le delčka radosti
Le zakaj ljudje ...

Ni težko biti kurba
v tem klavstrofobičnem mestu.
Njegove poti sem prehodila že
najmanj dvaindvajest tisočkrat-
vsaki...

Je zašepetala pomladi zima,
izgubila moč ji sonce kima,
prepušča prestol letni čas,
umika, sneg se, odhaja m...

Iz ust ji letijo zlate čebele,
odeta je v rdečezlati škrlat,
razpira oči, vse sijoče, vesele,
še lep&scaron...

Bedim na pol poti do tebe
Srebrnkaste razbitine cvetja
meglijo jutranji veter

Lahen piš,
ki krošnje dreves krtači.
Spreminja smer in moč
vrtinči,
se kopiči.

Globoko verjamem v notranji svet
ki ga skozi življenje ustvarjam
korak za korakom se mu približujem
se v njega utapljam, pre...

Obrnil si me narobe
božala sem dlakavost tvojih nog
in se spraševala
zakaj so tvoje dlake tako mehke
jaz pa se moram ...

Srčno
zavzeto skritost
v nepredušno brezšumje prekriva...

Kam, v bedenje, le kam,
s togo zastrtimi...

Ljudje.
Paleta barv.
Vsi bi radi postali
slikarji.
Rumena.