So I took the pride of my fleet,
a Promethus class starship and
took it deep with no thoughts of retreat.

Če zaprem oči,
vidim tvoj nasmeh,
slišim tvoj šepet,
ljubim te,
čutim še vedno tvoj objem,
...

Kot da izgubljam
se v sebi
ko sprehajam se
skozi gomilo
golih debel, vej.

Kot da sem v
brezčasju...

Kdo si ti, ki zarevn mene spiš?
Ti, ki srečujem te na svoji poti?
Ali te poznam?
Mogoče sem le v zmoti,
ampak zdiš se mi poznan...

V iskanju poti do tvojih razmišljanj
mislim in pišem kratke vezi,
one budijo v tebi občutja
obenem gladijo med nama čeri. ...

Dež...
Kot, da ni prenehal,
izpiral je še zadnje solze,
ki so z njim odtekle iz oči.

Noč brez sonca
prebuja se v dan,
zima brez hladu
rojeva le led,

Kaj je, punčka, se ne moreš odločiti;
si že nehala iskati se, ne veš, kam iti?
No, povej, si že iz vseh kozarcev pila,...

Šla sva po poti,
dišala je trava,
bilo je usojeno,
da se spoznava.

Doživljam posljedno smtnost...
kateri danes ne postavljam posebnega pomena...
kot nič kolikrat prej...
živel bom...
dokler moja...