ko sprožim metronom
mi gre na slabše

zato polagam
roko na prsi
in šele tedaj
lahko shodim

Sem kot kamen.
Mrtvo potapljanje v globino močvirja...
Borim se z vsemi vejami,
tlačijo me, me zavezujejo...
Imeti rad temin...

Modrooka, plavolasa,
kakor vila iz pravljice
po stezici ob gozdičku
svoje nežne sanje tke.

Če te veter v dalj ponese,
nesi moja krila s sabo,
da se sanj noči otresem
in zaprem poti za tabo.

"Caffe Latte" se mi peni
in promet je mal' preglasen,
a na to - pogled je jasen,
zanj sem plačal zadn...

tik tak
ne spiš?
Pogum je samo beseda

Sedim ob knjigi
in med prsti drobim
olupke pomaranče.
Zunaj je že tema,
debel dan za mano,
črnina...

Daleč si
in si privid,
kostanjev ples si vetru.

Vrtinec peska
in puščavska kri,
občutek si telesu.
...

Ujeta v blaznosti miru
le tisti bežni trenutek
ko si tu

čakam te

Touch me.
Kiss me.
I know you.
So why do you leave me?