Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
ko s sanj trgaš moje listje pozabe žgoče, rdeče od hipne naslade si sebi skrben, pazljiv, skoraj pozoren, tvoj dotik še ve, kam, pogled je enako prodoren, a za šopek je prepozno. in sadje...
kje si bil, ko so rodili plodovi? si spal? sanjal, zaslepljen od zelene krošnje nisi slišal prošnje?
dan je. no, bêri zdaj. bêri si listja, rdečega, rumenega in ga zlagaj med bele liste zgodbe, ki je ni, ker je čas prehitel tvojo omahljivost.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
