Samota, zaradi katere ljubiš,
skozi tkivo strmečih oči,
ki te le za trenutek
pustijo samega,

KJE SI?

Pozno poletni Maribor
ko udarjajo
težke kaplje takt
zgodnje jeseni.

Kako idealno je človek sestavljen
v duši nosi zunanji svet,
kar ga prevlada ga tudi prekrije,
na koncu mu srce piše razplet....

Sem tekla
in obstala,
bila tako mala,
sem stala
in sedla,
bila tako medla
sem sedela
in vstala Beri dalje...

Lačni možgani
glodajo kost reale.
Večno stradanje.

Ko sem v nekem ženskem magazinu
zasledil članek o genski analizi,
kako lahko zdaj že iz vzorca sline
prek pošt...

Res rad jem sanje.
Tišim očke.
Kokoške glasne tu -
ignoriram.

Želje zatrte,
smisla več ni,
rane odprte,
le kje se dani?

Razpoke v zrcalu,
radost bledi.
Luč v...

Plahutanje težkih kril,
ki se ne odlepijo od tal,
veslanje po gosti usedlini.
Vodomet pa prši slike
na bele in črne lahkotno,...