Angelsko je jutro, groba je tišina.
Reže trenutke slane od medu, 
stiska se s črnimi naočniki ob steno daleč tam.

...

Kdo bi vedel kaj čutim,
Ko še sama ne vem.
Ne vem, če smem to čutiti.

On je vse kar me žre.
Beri dalje...

Tiho mi v srce si se prikradla.
Tiho, mirno….
A povzročila v njem vihar.
Vihar ljubezni,
minil ne bo nikdar… Beri dalje...

Kaj me gledaš,
kaj stojiš?
Kaj vame tako strmiš?
A si za kakšno traparijo?
Skupaj se used...

Sam sem…

Čisto sam… 

Samota me daje… 

Ne vem več kam…  

A...

V svetu, ko večina ljudi le zase skrbi
in za druge mar jim ni,
na srečo obstajate vi,
ki za življenje,
čeprav neznanih ljudi, Beri dalje...

Izginotje obraza sreče,
hrepeneča pot razuma,
dejanje je le ideja,
ki ne najde mi poguma.

Z jutrom se je sonce na pot podalo,
mi nežno pot je nakazalo,
mi ljubezen pripeljalo,
me z radosti življenja je navdalo.

Beri dalje...

Ni naključje,
da sonce dahne vame,
ravno, ko ji oblak grozi z dežjem.

Ni naključje,
da morje teče k meni,
ravno, ko z zah...

Neusmiljeno valovanje morja v meni,
krušenje in rušenje najtrših skal...
Črn in uničujoč nebogljen vihar.
Burkanje žalostnih valov ...