Vrvež, vrvež, vrvež.
Ljudje hitijo.
'Razvitemu' človeštvu se mudi.
Ne obračajo se.
Ne vidijo.
Samo hodijo.
Naravnost...

Smešni ljudje se ne smejijo,
v otožnosti se šale rodijo.
Humor ustvarjajo da preživijo,
ko lastne napake bolijo...

Svet počasi sestavlja
svoje razletele koščke.
Šibki, ki so postali heroji
so znova šibki.
Zarja suši beton
pod...

Školjka je zaprta,
v njej veliko
namišljenega dreka.
Zaprta je, da le ta
ne ušel bi ven.

Smrdi kot pra...

En sam dotik. Lep in nežen.
En sam dotik, da vzdregetam.
En sam dotik tvojih prstov.
Dovolj, da vem, da te imam.
Dovolj, da vem...

Kot kaplja ob kaplji v reki življenja,
se vijejo duše v morju trpljenja.
Se kaplja ustavi, navzgor se zazre,
lepoto zagleda, razume ...

Kje si, navdih? Obup brez vere?
Bel list je prazen, čas trepeta.
Bled soj luči se poigrava,
senca brez sanj je kot iz sna. ...

V nebo vpijoč
nasmeh sivega vsakdana,
brezsledje praznih besed,
ko se v hladu mesta znajdem.

Morje.
Pomežik svetilnika.
Ne me basat
Feniks.
Qui vivra, verra.
Ah, boli.

Sedim na odprtini mojega življenja.
Izločam balast.
Čas je že, da se znebim smradu,
ki vije mi iz pogleda in besed.