Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Kopal je krt in kopal Globoko je kopal Nič ni videl Pa je še vedno lezel naprej Kot da natanko pozna svojo pot. Grebel je in praskal Bal sem se
A bil je tako zaverovan sam vase , da sem ga pustil pri miru. Nisem ga več videl Le vedel sem da je tam
Globoko. Počasi. Še globje.
Bolj se je približeval nečemu Bolj me je skelelo Čutil sem In vedel….. Sem in tja me je zabolelo. Tako sunkovito Da je tišina zakričala V kriku njenem pa… Nenadoma Čeprav sem najprej težko verjel Melodija je zasijala
Iztegnil sem roke , Da bi se je opil Razprl sem krila duše Da bi z njo se zlil Ponesla so me krila Visoko Letel sem. Nisem se več dotikal tal. Nikogar več se nisem bal. Nič več me ni bolelo. Nič več me ni skelelo. Le veter se s krili je igral In nosil me Tako milo Da mi je pogled zastal.
Drsela sva tako molče Jaz in nebo
In spomnil sem se na krta Ki se je tako vztrajno prigrebel do korenin mojega stebla.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
