Brezna so spet prazna.
Le obljuba spoznanja
temačnih toboganov
v globino moč-virja.
Vira moči. V noči me ni.

oči mi žare in
ogenj v meni
rojeva naslado
stistni se k meni
pod plišem noči
da bova eno

Steci v noč, nadeni si krila,
pod slapom čaka tvoja te vila.
Poljublja šelest nežnih peruti,
z lasmi ti bo telo...

Nocoj se poslovim,
Srečno otroka moja...
Srečno starši.
Srečno prijatelji.
Srečno vsi.

Vedno kadar grem
Se zavem
Grenkega okusa,
Upati, da ne smem?

Po tirnici Usode
z eno nogo zunaj,
z glavo pa
nekje...
Roka na krmilu,
ki ga ne upravljam,
le upiram Beri dalje...

Vsak potrebuje nekoga – tudi on.
Morda mene.

… neverjetno bi postalo vsakdanje …
… ko bi živela zno...

da ne boš verjel  vonju po snegu in da ne boš obrnil pogleda od cipres  na pokopališču si mi obljubil         ...

Bili smo ...
prav takšni kot danes
in jutri ne bomo
vzcveteli ...

Bilí smo ...
boj za obstanek
in v očeh nosil...

Priplazila si se,
zalezla v vse pore biti,
trgaš me iz spletanja misli.

Zakričim, a me preglasiš! Beri dalje...