Noč se tiha zdi,
a v meni vse kriči.
Odšel si...
Zadnji poljub si mi dal,
v oči zazrl se,
in dejal:

Beri dalje...

Ničesar več se ne spomnim. Zato sem sklenil, da danes ne bom napisal niti vrstice več. Ura je pozna, zunaj je noč, mogoče celo sneži. Pogovarjam ...

Pridi na moj oblak
vsaj na obisk
da zadiham v tvoj zrak.
Pridi ljubi moj
da začutim najin obstoj
da naužijem s...

Nežno valovanje morja,
kakor da poje neskončno pesem,
zvezdno nebo, v daljavi svetilnik,
kot da kaže pot v sreč...

Diham prosojnega tebe.
V globine mojega srca
dih prodira globlje in globlje.
Tako prodoren, da zaboli.
Zbežala bi rad...

obisk nenaden
lačnega skovirja
pričara noč
okrade dan
...

ždeti nebu v obraz
in
trkati na špike zvezd
brez zabojev pod nogami
kar tako - z viška
ponosno kot preluknjan bog

Sediš pri oknu. Teče reka.
Ves čas, ves čas sekira seka.
Če to njegov bi bil otrok,
bi tekel v dalj in v šir in v log ... ...

Od koga sonce se odžene,
komu bo podarjen dan,
besede davno izrečene,
in prepevaš čisto sam.