|
Od Tomi
|
|
Dan se je prevesil
um se umiril,
pogled pa iz daljave,
se mi še ni vrnil.
Čakam,da se vrne
z odgovorom od nje,
ki odšla je daleč
in vzela mi srce. Duša mi ječi,
ko bolečino čuti,
saj vzrok je strašen,
celosti v meni ni. Smejala sva se oba
na obalah večnosti,
dokler ni prišel čas
prihoda treznosti. Ta enost najina
prekinjena v dnevu;
sva vsak v svojem kraju
prepuščena le gnevu. Ostalo je spoznanje,
da ni popolnosti,
njo daje le ljubezen
v poljubu enosti. Komentiraj pesem na forumu.
(11 komentarjev) |
