| Napisal/a puščavnica, v sreda, 14. jun. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Znal je zaliti moje korenine
z najsladkejšo tekočino.
Znal je negovati moja stebla,
posušene liste pobarvati zeleno.
Poznal je moje gradove v oblakih,
me nežno peljati do njih.
Poznal je pot do mojih misli,
džungle, polne tigrov in levov. Vedel je vse o mojem cvetu,
popisanem z zelenimi in rdečimo barvami.
Vedel je kako se dotakniti rdečih barv
s konico, trdo kot kamen. Porušil je gradove,
jih spravil v spomin in stare rane.
Porušil je snežno pokrajino,
polno najinih stopinj in odmevov poljubov. Rekel je:"rad te imam" izpod ruševin,
razbrzdanih po trdih tleh.
Rekel je: "pozabi na gradove"
z očmi polnimi bliskov in strasti. Ljubim ga,
ker je moj vilinski kraljevič.
Še vedno mi s poljubi zaliva korenine,
in z besedami suši stebla.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
