|
Od poupee
|
|
Glasba okolice ni prava.
Jedka v kožo in cepi živce.
V ozadju se mešajo glasovi.
Debate, vnaprej obsojene na pozabo
iz dneva v dan. Leta.
Koščki izgubljenih upanj se
zarijejo v kožo, da je kri.
Gledam, kako plete rdeč vzorec v vodi,
meša se po naravnih zakonih, a ni prav.
Kako potem ločiti srce in glavo?
Se potegnem vase in izvlečem oči,
da bi videla, kako v cikcku
polomljeni nohti padajo skozi prostor.
Hočem s pogledom ujeti nekoč,
pa je v zenicah sol. Megla.
Požigam v rdeči in modri,
da lahko lovim svilnat dim
in z njim polnim pore
z odkrito omamo svobode sanj.
Usvarjam svoj svet. Mavrico.
Kri se pocedi na jezik,
zamaže nedolžnost sekalcev
in napolni vdih z nagonom.
Samo še ena beseda v izgovor.
Želja pa ostaja. Vtkana.
Srce se upira razumu in grabi za upe,
ki tonejo v črno globino.
Ko je prazno, postane vseeno.
Drznem si in izpustm vrv,
da padem v utrip. Kdaj? Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
