Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Tvoji bregovi... Tiho gredo vame, kot pozabljeni grobovi v stiske zemlje, kot začarani vrtovi v sanjske sreče, tiho gredo vame in tako počasi so tvoje sence moje sence.
In so tvoja polja moje daljave. In so tvoja iskanja moji svetovi, zaviti v natrpana stoletja ki postanejo pretežka prtljaga za moje skrhane kosti.
In vendar, bregovi, zažirajo se mi v podplate, pronicajo mi skozi pore, kot termiti v razgaljeno lubje.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
