| Napisal/a LORELLIA, v sreda, 07. jun. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tvoji bregovi...
Tiho gredo vame,
kot pozabljeni grobovi v stiske zemlje,
kot začarani vrtovi v sanjske sreče,
tiho gredo vame
in tako počasi so tvoje sence moje sence.
In so tvoja polja moje daljave.
In so tvoja iskanja moji svetovi,
zaviti v natrpana stoletja
ki postanejo pretežka prtljaga
za moje skrhane kosti. In vendar, bregovi,
zažirajo se mi v podplate,
pronicajo mi skozi pore,
kot termiti v razgaljeno lubje.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
