Otoček. Oblak je borovce odel v slano senco.
Čolniček. Človek je vzljubil turkizno svetlobo.
Turkizno lesketajoča se kapljica morja se br...

V osamljenem parku,
med drevesi,
grmovjem,
v globokem mraku,
tam bolečina je vecja.

Poleti, ptica,
poleti v kraje,
kjer je doma tišina,
kjer je mir sveta,
kjer se razteza večna svetloba,
ki razgrinja oblake...

S tabo se vozim po nebu že leta,
z vrha gledam na svet,
si moj dom in vate
sem odet.

Beri dalje...

Kako, da spet čutim prehlad,
ki sem ga pokopal pred dnevi?
Ko sem bil še sam
in sem pretakal mačje solze?

Avtomobilske luči
me odsevajo in verižijo
na vse strani
v neskončno temo večera.
Čutim zadušljivo odvečnost
utesnjeno v Beri dalje...

Nisem je gledal
kot da nevidna
tu nekje blizu
je vedno bila,
le glas njen sem slišal<...

Barvite kocke najinih srečanj
zlagam v sliko,
dokler počasno leto
leze svojemu koncu naproti.

Le še zadnjič mi stisni roko,
še zadnjič me potegni v objem.
Še zadnjič me nežno poljubi
In še enkrat, še zadn...

Prekaljen v svojih izkušnjah
razumem vse, ki niso dosegljivi sebi
zato ne morejo se znajti v svetu,
ker še ...