Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
S prebodeno dlanjo božam izkrivljenost časa v zlomu strasti, neulovljivih vesoljnih kretenj, ne vem čigave iznorene ideje o iskreni nujnosti lomljenja srca, ki se pretaka
v zlati tekočini omame. Srečno nesrečna prijateljsko tonem v poletavanju do zaprtega okna in nazaj, ožgana od sanj, spreminjam se v travo, mehko zeleno, mirno se zibljem v vetru z enim samim metuljem, ki lahkotno pristaja v mojih očeh....in za seboj pušča prazno izvotljenost, in me krade sedanjosti....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
