Igra besede te neskončne išče.
Kako povedati ne znam.
Išče skozi čas neskončen.
Ne ve, je vse zaman.

dotaknil si se me
s krhkimi krili
z ranjenim ponosom
ujetega metulja

tiho  pronicaš vame
prebujaš čutnos...

Požiram solze.
Vsaka solza bi lahko bila beseda.
Sem le morilec lastnih misli,
jih z izdihom dušim
in maskiram...

V prebelo noč dihajo tihi soneti.
Zares jih nikoli ne bom napisála;
kar v njih trepeta, sem že zdavnaj predala,
...

Ponovno me razveseljuje
mlado brstje
že zjutraj poslušam
petje ptic
in znova se vzdigujejo mi prsi
...

Psst, ne spim, ne sanjam,
vse je res,
svet poganjam.
Mnogo polj sem preorala,
dosti ran prekrila,
Beri dalje...

Tak večer je
da nisem neskončna
Vino ima kiselkast priokus
In veter piha postrani

Realnost me bode v naročje
ki praz...

Bila sem že na dnu in tja ne želim se več vrniti.
Tam piha mrzel veter in ni tople svetlobe.
Tam prevladuje pusta, brezizrazna siv...

Ko čudežno Zrcalo najdeš,
ti pogledat' vanj ne smeš.
Če bi pokukal v to Zrcalo,
oko preteklost tvojo bi uzrlo....

Prepadi vedno novi in novi.
Rešujem se, pa se nikoli ne rešim.
Eno samo padanje, nikoli preprosto.
Tvojih 50 let in mojih 100 let ...