Mrak je
in žge me v porah
trpko tih večer.

V mojo dušo si ujet
z nevidno nitko v srcu mojem vpet
med nama stkana krhka vez
zdaj vem ne moreva je streti. Beri dalje...

Lebdiš....
Nekje med zrakom in zemljo...
Stojiš na vršacu...
Razgled prečudovit je naokoli...
spustiš v dolino se brez sonc...

Čez kamne ostre in gladke,
teče, včasih dere, reka.
Iz ust, iz oči,
iz jam, ki so najglobje,
prek prstov slapov,
reka...

Tirov pet in trije peroni,
Med zelenjem, v tri smeri;
Krvni bratje, črni vagoni,
Njih koraki v dni in noči. <...

Po toči , ob Soči,
Nikar se ne joči.
Potoki deroči
Vkup se zlijejo
V odejo te ovijejo
Daleč poneso
Brez vetra
Beri dalje...

Na tleh jabolko
načeto zopet nudi
črvu zavetje.

Komunikacija z znaki ni povzročala bojazni,
ker iztegnjen sredinec ni prinašal kazni,
dar govora je prinesel lepe in g...

Samo ti veš.

Kako se mi trga srce
v tvojem objemu
od koder drugi beže.
Zakaj, zakaj?

Nočejo vi...

Ni darila, ni besed,
ki opisal bi tvoj svet.
Pa vseeno prejmi rimo
mojega navdiha,
ki preliva verze stiha.