Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Barve v smrtnih odtenkih, modrosti v čudnih obsekih, še sanje v podzavesti, še dreva od dreve se cepi.
Modrosti življenje,posušeno zelje v dolini neskončni,prostosti popolni. Tam v dolini neskončni praznini, tam svet živi,in išče nov dih…
Praznina načenja preprosta načela, pazijo roke se trdega dela, pazijo roke da ne trpijo, čeprav brez tega sploh ne živijo.
A upanje zadnje se vrne nazaj, svet zdaj popoln je pa vendar zakaj, zakaj ni v praznini popolni praznini, kaj ga potegnilo je po ravnini?
Bil je to duh življenske moči, da ne pojenjajo nove moči, zdaj spet potuje v novi luči, svet z nami naprej se suči.
Od kot energija življenje popolnost, črna praznina in rahla odsotnost, to ne izvem niti iz zenlje, v njej pa še vedno raste to zelje.
In v upanju nanje iščem odgovor, mali odgovor in majhno spoznanje, iščem v daljavi zagledam ga,pravi: življenje v modrosti popolni starosti, išči izkušnje v tejle mladosti.
In pot se nova odpira mi zdaj, iščem izkušnje se vrnem nazaj. Izkušnje nabiram se več ne oziram, in v življenu več ne pavziram. *Roberto*
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
(0 glas)
