|
Veliko nas je, ki smo od drugod prišli
in Sečovlje za svoj dom izbrali.
Zaradi ljubezni, lepote,dela….
Mogoče nekoga so solna polja prevzela….
Saj vonj po soli očara vse sprehajalce…
Soline so tudi naravni rezervat za ptice…
1989 so krajinski park postale…..
v ponos, veselje nas vseh z obale!
Sprehod po solinah,
Ko dan si z nočjo roko poda,
Je nekaj enkratnega…
Sončni zahod, odsev svetlobe
In na površini slanice se v rožnati barvi
blešči solni cvet... Pred mnogimi leti dve reki,
Drnica in Dragonja sta dragonjsko dolino
spremenili v obširno polje,
sredi katerega je rudnik,
ki sega globoko v morje. Če pogledamo nazaj, v štirinajsto stoletje,
Se nam razkrije marsikakšno razodetje,
Takrat solin še ni bilo,
Sicciole se na dva dela deli….
V enem so ribiči, v drugem pa kmetje bili.
Reka Dragonja je služila kot prevozna pot,
promet se je odvijal dan in noč,
Dragonja je imela tudi prečudoviti most…. In danes, tukaj smo ljudje z vseh vetrov zbrani,
skoraj tisoč tristo nas je in vsi si nismo med seboj znani,
vendar se trudimo in želimo vsi,
da o našem kraju se sliši med ljudmi.
Vsem se nam toplo pri srcu stori,
ko slišimo Sečovlje majhen kraj ob hrvaški meji,
ki letališče in soline ima
in ga zato vsakdo v svetu pozna. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
