Kdo sem jaz,
da brez duše živim,
po njej hrepenim
in zato trpim….

Po kosilu kis kače sik
ki se sonči na skali

Te piči
ko senčiš v senci

ki ravnokar jo mislijo podreti,
ker streha že do kraja je strohnela
in je gniloba temelje načela -
kot vse, kar mimo nas odšlo je...

Cvetica umira. Trpi.
Nikoli ni želela
tega.
Velika črna
P R A Z N I N A

Vse bi lahko bilo popolno. Ni je...

Sem luč sveta
in rudnik zlata.

Sem jutranja zarja,
ki nov dan oznanja.

Sem zvezda na nebu,
ki sveti vse noči v letu.

Dolgo je že od tega
ko sem ga prvič uzrla
pojavil se je iz teme
se s svojim pogledom
globoko zazrl vame
njegove prelepe oč...

Bele lilije v jutru so svežem
so se na vrtu mojem
razkazovale
in svoje dišeče bele liste
skozi jutranjo ...

Nebo rjovi v vijoličastem kriku.
Od vlage težka megla
seda na tla.

Sredi puščave stojim,
stojim, misli mi bežijo,
kar nekam neznano stremim,
stremim, mimo mene hitijo,
vem, da nikogar ni,
n...

Neuresničene so želje,
da sneg pobelil mojo bi poljano,
da ugledal sneženo bi Ljubljano...
ob Božiču da nasulo bi znežink...