|
Od Turi
|
|
V Afriko po sinestezijo.
In je šel proč od samote, ki jo prezir je ovil v debel plašč sočnega.
S plašnim korakom in ostrim umom.
Kot vudu lutka v mlaki stopljenega voska.
Na drug planet po Sonce.
In je stekel stran od gneva, ki mu čut je prikrojil postavo.
S škarjami in platnom kroječ neizrekljivo.
Kot marioneta brez vrvic v oblaku prašne melanholije. Tja po spomin na prihodnost.
In je hotel ujeti sinestetično, gibljivo sliko, prikazen na zrnu resnice.
S klopotajočim spustom in mavrico.
Kot brezdelni nakopičenež maske. In vendar se vrti! Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
