V procesu nastajanja
hiše rastejo skozi oblake,
z oguljenimi fasadami
sitijo lačna srca
in mene s...

Strmim v ogledalo, ki odseva
Masko mojega Življenja…
Treščim ga z užitkom ob steno...
Razbije se na tisoč koščkov.
Ob...

Ko se tiho zvečeri,
temá naseli se v zavest,
za očmi hladno sneži,
nikjer ni mirnih, srečnih mest.
Luči počasi se prižgo,
...

Ali res dehtijo mi cvetlice druge
lepše kakor te doma?
So srca mojega želje in zasluge
da duša moja domačih več...

Spet mak rdeč, dehteč,
Na poljih vabi k sebi,
Ta nežen cvet omamen,
V pesmi bom poklonil tebi...
Beri dalje...

Kje sem izgubila kompas,

ki je menjal križišča s smerokazi
in labirinte z zatočišči,

in ki mi je...

Padec z rdečega stola na nos,
odvzeta topla postelja,
zaplenjeno zaklonišče pod košatimi hrasti,
utapljanje v brezupu brez r...

Po nevihti
se zrak guba iz zelene v modro
kumulusi se všečno
ogledujejo v lužah
sonce si krtači lase

Kje začeti, če ni konca? Če se nikoli ne prične. Ne vem. Pogrezati v spanje zimsko - kot debel medved, rjav. Rjav je, tako lepo filozofsko rjav. Če je...