Odpelješ me na polje maka,
med rdeče cvetove cvetlic,
v brezčasnost travnega mraka,
med gnezda igrivih metuljev in pt...

včasih se mi zdi,
da dan mimo mene zbeži.
včasih se mi zdi,
da ko pogledam se v ogledalo,
kako izgubljene oči strmijo v nez...

ko te iščem po vseh žepih telesa
te vselej najdem,
v drhtenju tkiva celega bitja

...

Kaj se izdajaš
duša zelena,
v sonce rumeno?...

Od kadar stojiš
za stebrovi akropol,
tvoja je roka
polna fontan,

Napeta je nit
Veter nanjo igra
Blešči se v jutranji svetlobi

 
Še bolj napeta je nit
Drhti struna
Zveni lju...

Dve leti sta minili,
nikjer nobenega smerokaza.
Ničesar nista spremenili,
dekle ostaja brez obraza.

Sme nekaj nas, ker smo pač krevsove, bit nakresane,
pesem kaže dovolj, kak je naš oče treznjak.

Prazne obljube sonca, njih boleč odmev,
ko dež deli poljube zemlji, ki čaka
na življenje, da se rodi…
Še vidim ...

Da bi že enkrat se rodila,
se končno prebudila.
Saj vse to so le sanje,
ki jih sanjamo vsi.
Vse je le eno sranje,...

v najtišjem mrazu mislim nate
in na tvoje roke...kaj počnejo...
v samoti dneva si mi zadnja muka,
ki jo moram imeti