Ko v tišini zaslišim zvok pojoče žage.

Vse mi jasno je,
ko se jutro prebudi,
jaz odprem oči,
sonce visoko na nebu visi.

Iz spominov stkane sanje
so kot obleka za dolgo potovanje.
Obliko in vsebino so ji dale želje,
v mesečini...

 Dišiš mi...

Četudi jutri ali le spomin,
tvoj vonj me spremlja skozi nemo noč.
Zaz...

Strgal se mi bo !
Kdaj? Zdaj!
Zakaj? Zato!
Ne reci mi da bolje bo,
ker nikoli ne bo tako,
tako k...

neproza.
ki noče biti pesem.
pa je.
slišiš...
vidiš...
čutiš?

vtaknil te bom v okvir in spodaj podstavil sito
izpulil ti bom oči iz ogledala
razcepil ti bom prste in te položil na rdečo preprogo
Beri dalje...

Kadar padaš, nauči se leteti,
nazaj, na vrh gore se povzpeti.

Kadar letiš, nauči se pristanka,
da ne bo grenila bolečine te uganka....

Kaj sem naredil,
da si me zavrnila
in me zapustila
da “ne” me je ubil.