| 
					
						 Od CosMix					
					  
				 | 
			
					
			| 
				 Kroglasti bodež,  skoz praznino srka srce  v neskončnost časa.  Ostri si zobe skalpelni blisk  in sonce v mavrici ne žari,  le bledost bljuva  prizma besed.  
Skoz oprtost tabula rasa  vstopa v nov svet,  ta krvavi cvet.  Svaljkasto odet v cefranje  luščim s sebe upanje  in vera v nekaj  tone v svoj izvir,  čeprav skoz čas tekoča,  znova in znova ledino orje  ne-dana muza.  Skuje v slepi bič  ščepec samo vase ovite  in v kokon vpite,  da, zvrhano punčico mladosti.  Prežge  kot bi pomotoma  in nezavedajoč se  pohodil eno izmed mnogih,  le migetajočih se bitij.  Le bitje je. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)  			 |