| Napisal/a Neva, v torek, 09. maj 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Spet me je zmrazilo,
ko sem ugasnila luč,
razpuščene misli
takoj pobegnejo tja
kjer ni nobenega smisla,
samo, da me trpinčijo...
v dolgi noči bom
grizla sekunde
in kopala tunel proti jutru
in tik pred vzhodom
me bo zalilo in
odplaknilo v morje
brezbrižnosti....
omahnila bom,
ne bom se več borila
z nesmisli,
obležala bom
in priznala poraz....
vzemi me,
ki spotoma pobiraš....
recikliraj me
v vsaj zadnji
trenutek
ljubezni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
