...

Ničesar več se ne spomnim. Zato sem sklenil, da danes ne bom napisal niti vrstice več. Ura je pozna, zunaj je noč, mogoče celo sneži. Pogovarjam ...

Opojna luna
leživa v penini
razmaknjenega prostora
ki leze iz por in nazaj
skozi svilnate plasti tvoje polti
k...

Prihajala si tiho,
počasi,
brez opozorila.
Z nedolžno bolečino
si se v moje telo naselila.

...

Ližem si tisočkrat odprte rane:
robovi od prstov razcefrani-
mojih in tvojih,
tvojih in mojih,
v nejasnih vzorcih raz...

pol ure.
skope pol ure mu odmeriš za stvarjenje sveta.
on rodi ovco v tem času.
blejajočo.
umazan...

Zrem v bel kos papirja,
prazen,
zmečkan...

V duši iščem lepo misel,
skrito,
ljubečo... ...

Umiral je počasi.
Še zadnjič je svoje vlažne mehke oči uprl v svobodo.
In zatrepetal.
Odvrtelo se mu je vse turobno ž...

Danes je poseben dan,
želim da si nadenem masko imam,
v pošast, žandarja se preoblečem,
vsakdanji gvant iz sebe...