V nebo vpijoč
nasmeh sivega vsakdana,
brezsledje praznih besed,
ko se v hladu mesta znajdem.

Trganje resničnosti,
ko se nebo cedi v valovih
na moje nezaščitene lase
v mojo nezaščiteno notranjost

Bolj kot noč
včasih dan te zbudi
sladko iz sanj nazaj
iz tavanja v temi.

I.

mračni gozdovi se zgrinjajo nad
odtise pozabljenega trpljenja _
trgovci radi poslušajo šumenje Beri dalje...

sledovi rek nevidnih
nora struga
čolnar je srečen

Ležim v tej dolini
nedagestanski,
ležim kot tu si prej pred mano ti, Izet,
Lermontov bosanski.

...

Pozabil sem te v spominu,
v tiktakanju ure, ki tako zamuja.
Vse kar si kdaj rekla
kot, da ni  izrečeno.
Si pozabljena,
Beri dalje...

Rada imam noč,rada imam noč, ker je lepa, rada imam noč, ker je gluha in slepa za skrivnosti in ni človeka, ki v tišini njeni ne čaka ga uteha. ...

Tema je predpogoj svetlobe.
Če ne spoznam nesreče,
ne morem do bistva spoznati sreče.

Mimo kamna
podrsa kaplja obupa
in pade v moje sanje.
Pokrijem se z melanholijo
in se potopim v kaos
Beri dalje...