V posmehu pomladnega dne
in pričakovanju, ki ga ni
stopam skozi galerijo obrazov.

V solariju, kjer sonce žge umetno,
se cvrla je in se je žgala, prežgala
se je, ter raka kožnega fasala,
pa shir...

Tako si moj,
a več kot jaz;
kot nek opoj,
ki ga vzel je čas.

Kdo?
Antropološka bit,
človek-mehanski junak,
z uprego urbaniziranih konj z zlatimi uzdami in svetlika...

Opazujem misli
v njih je On.
Hodim čez hribe
vse okrog On.
kaplja čez rob
in tam sped On

Poglejte jo,
kakšna je, vse jo boli.
Enkrat mi je stopil,
sedaj se me pa boji.

Prosim te mucka,...

Jezik te govori,
ker besede so prazne,
ti jim daš pomen.
In tudi če si tiho,
ti preberem v očeh,
da hočeš več.

Vsi smo angeli. Padamo in vzletimo. Nekateri obležimo.
Vsi smo angeli,
ki bežimo stran od nebes.
Vsi v soncu svoje solze sušimo,
Beri dalje...

Počivam. In čakam.
Parrusia ali ercomen?
Tudi v tem je življenje.