Najina vonja sta postala
enostranska bit noči
in zunaj je menda
nehalo snežiti.

misli

Vroče je, vroče.
V glavah ljudi.
In misli neštete se topijo pod žgočimi obrisi.
In informacijam ni videti konca. <...

Zvezde bele me objemajo
in ne morem več brez tebe...
Ljubi me...

Vabila so me vase žitna polja,
Zašepetale breze so spomladi,
Leteli bi me...

Kje je vejca , jeee tuki je vejca
Kje je pika . jeee tuki je pika
Sedi cvek
??? ...

V momljanju jutra krik slovesa
V pomladni sapi jok peresa
V senci hrasta misel jasna
V objemu večera se človek rojeva.

Kadar ljubim smrt,
ljubi ona mene ...

... in ko neham ljubiti
... jo sovražim ...

Ne samo na zunaj,
tudi podzavestno me je strah.
Prek njega gre le moja zbeganost,
pretirana čutnost.