Kadar poneso k pokoju
me nekoč iz rodne hiše
tja na britof, med mrliče,
ali, če bom padel v boju

...

Mistika vsakdana,
sol zareže v rano.
Gledam te,
ko tečeš mimo.
Vsi vedo -
v meni molk
molči.

Rada bi bila nevidna včasih,
rada bi neopazno zlezla v tvoje misli
in malo preverila, če je tam kaj prostora zame.

miš
maš
imaš
več kot
Kralj Matjaž

miš
tudi jaz
imam križ
zakaj se
tako bojiš

Je človek res človek?
Ali je senca,
ki se premika
tako kot premikamo
nočno svetilko...
Od roba do roba,
iz kota v ...

Ko zaslišiš v sebi glas,
zate ne obstaja čas;
je trenutek brez besed...
kakor da zavel bi klas,...

Žalost naj zasiplje te peklenščke,
ki se mótajo todenj okoli!
Vsepovsod so!
Grenijo življenja tis...

Rišem najine sanje na mehko blazino,
potiskano z drobnimi zvezdicami,
ki v sanje z nama zvečer odhitijo,
Beri dalje...

Skozi moje oči smeš leteti.
Se spuščati v srce, drhteti.
V plamenih zreti dušo sebe,
pod popkom oranžno žvrgole...

Ni ga iskrenega obraza.
Ni je svetle duše.
Vse dreveni v pozabo,
pozabo notranjega miru.