Vsa ta balast,
kič, preprodorne besede..
Se mi gnusijo.

Vsa ta oblast,
nič, iskrene besede? ...

Zrem v človeka, ki se temni noči
v bran postavi.
Ne razumem, zakaj tako pogoltno
nikoli sonca se ne brani.

Nikamor ne vozi, le stoji,
kot da sanja tuja mesta,
le nekaj vagonov šteje
na delčku rjave proge.

Rišem mehkobo in nežnost,
rišem hrepenenje....
tako krhko in prosojno,
tanjše od najbolj plahe misli,
nikdar ne bom znala
Beri dalje...

Pojdite k potokom
na travnike in pešpoti,
utrite bilke zdravja
za hrano svojih letnih dni.

Ostale so edine
Beri dalje...

notri

Pozdravljen,kako si?
Kaj misliš kako sem,
poglej okoli sebe.
Vseeno ni tako hudo.
In kaj...

December
                    Čas repatice
...

Zlati ris v očeh ciganke
ki me zvabi k ognju klečečo
Iz njenih krvavo rdečih ustnic
z njo dihajo temačne prer...

Bil sem
skalnata
gmota
ostrih robov.
Ne brusi osti mi, življenje!
V premico
začrtana
...

Oda se je zapisala. Oda.
Pomisli. Vanjo so vsadili
grom in lom svetlobe v strel.
Odstrel in dva groša fantazije.

...