|
Tihe so brajde,
ne čebljajo več škorci,
pozabane misli,
zobljejo norci. Koga naj iščem,
pred kom se da skriti,
tečeš, ne moreš,
sam sebi uiti?
In vest te sprašuje
in pamet se lepi-
med belim in črnim,
so radarji slepi. Bo dan za zanamce,
je jutro za včeraj,
enkrat za vedno
in vedno za zmeraj?
Kaj naj še išče
v dotiku bližine,
glas, ki presliši
trenutke tišine? Popravlja krivico
desetemu bratu,
v utrujeni roki
ponujeni času, na dlani spomina,
v črtah spoznanja,
in mladega vina,
ki sode le sanja. Zajočejo trsi
pred prvimi rezi,
v črkah življenja
smo le črkorezi. Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)
|
