| Napisal/a mekong, v torek, 25. apr. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tako dolgo je tega
ko si mi ukradla srce
in ga zaprla v kletko.
Tako daleč so tvoje lepe oči
in zapeljiv nasmeh
v pomladanskem soncu. Lepo je bilo,
ko sva bila med oblaki
in so naju greli poletni morski večeri. Lepo je bilo in daleč je že... Včasih mi kradeš misli,
počasi, dokler ne zaboli ,
skrivam te. Dala si mi ljubezen,
ki je večna.
Šele zdaj to vem. Vem, odhajaš iz mojega srca,
počasi, potiho,
tako kot prihaja jesen. Boli, ker te še vedno ljubim Včasih mi kradeš misli,
počasi, dokler ne zaboli....
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
