...

Z deformiranim očesom
hodi po cesti.
Njegov obraz je
kot fasade na
njegovi desni.

V potočku bistrem umila svoje bom telo,
s hladno vodo umirila divjo strast,
vročim žarkom sonca dopustila ,
da posušijo zlate kap...

Kakor sipina
praha,
ostanek povprečnosti
in sijoč obenem,
segaš z roko
v meglo ...

Človek mora nesrečno živeti,
srečno živijo le slepi, neumni
in zadeti,
ob dozi sladke iluzije.

Že davno več Te ni,
Tvoje slike že bledijo,
pa me v prsih še boli,
spomini nate še gorijo..

Poslušal sem jih ob kavi...
Vsi so bili kot politiki,
modrovali kaj bi bilo bolje,
česa ne bi smelo biti,
odstavljali...

Rdečelase mamilo,
nate me ne opozarjata več
mrzel pot in stiskajoča
bolečina po telesu,
temveč le občasno trganje s...

nebo je zjutraj čedno umito 
nočna rosa osvežila je naravo

vse, kar bilo je s temo skrito

pokaže zdaj podobo pravo

Prišla je nekega poletnega dne.
Njen obraz sem občutil kot sonce,
njen nasmeh stisk rok,
pozdrav, objem iz srca...