Razstavljam mogoto besed,
prihajam v goščavost predmeta.
Je stvarnost le material,
le uničljiva in minljiva stvar?

Zelo dobro izgleda,
tega se zaveda.
Poglejte to damo,
v glavi ima samo slamo.

Iz mene seveda zavist govori, Beri dalje...

Če sonca ni,
od kod to hrepenenje,
ki v srcih burno
nam kipi in vre?
Od kod v očeh,
mladim to žarenje,
...

Točaj : Tako, zdaj pa le brž odrini, da ne boš delal družbo temi. Noč ima svojo moč, če te ujame, lahko ti ves pogum vzame!
Beri dalje...

Iz bede poguma
pod streho razuma
grem...

Stoletne vode,
uničujejo stvari.
V oči bode,
nemoč ljudi.

Strah me je vode,
bojim se njene moči.
...

Ona je na oltarju gola ležala povsem mirna
kot droben bel cvet darujoč žejnemu krvniku,
zaslepljajoči svetlobi oči zapira njena lepo...

Kdo je prvi
izrekel besedo
ki je lebdela
v nebo poletela
in se smehljala
ob jutranji zarji

v objemu nekega dne
vihrajo vetrovi preko srca

v objemu n...

Neonska kača me je ovila v blišč sivega večera v mestu, ki ima konec čisto blizu. Nikjer ni bilo senc, da bi se lahko spojila s tvojim tel...