Mes nomades
se promènent  dans mon corps,
des fois lentement,
parfois en courant.

Zaprosim za pozdrav neba,
za nežne kaplje iskrenih
modrikastih oči povezanih
v neskončen venec življenj.

Od nekod se je vselila v moje bitje
preplavila naenkrat je telo,
drget zajel me je že ob pogledu,
koliko lepote mi je predst...

Pot ob žici,
po pravici,
ni lahko,
a bo šlo.

Pot ni težka,
dolga pa je.
Odlično počutje,
...

Tako staro in umazano.
Tri stene in le ena vrata
za popolni užitek.
Utesnjen in majhen.
Zmečkan in zavržen
se ...

Iskoč spomina v sebi,
hrepenim po sreči.
Morda je res neutemeljena,
je goljufiva in slepeča,
a vendar čakam na
roko, ki mi...

Sedim in se gugam.
Naprej.
Nazaj.
Naprej…. Nazaj.
Gugalnica škripa.
Naprej…. Nazaj.

Kaj naj pišem na ta beli papir,
kaj, da potlačim v duši ves ta nemir?
Ne vem je odgovor, ki ga slišati ne želim,
ne vem, kii vse pre...

Veter ti ponoči ni razmršil las
ko si v naglici prihajal pome
Nežni snopi dežja
so ti oblekli telo v pričakovanje

Fakof s tem sranjem
...vbrizg v žilo...
Fakof s tem sranjem
...pobeg v tišino...