Zvečer
Napisal/a Keksy, v nedelja, 23. apr. 06
Ocena urednika:
Ocena uporabnikov:
(0 glas)
Kadar zvečer posedam, vedno gledam, kako umira dan.. S svojo mehko roko, na Zemljo spušča temo, v mraku je res vse lepo.
Visoka drevesa, so kot človeška telesa, ki v divjem se ritmu gibljejo. Suha trava, se z vetrom zabava, a jaz, mislim le na njo. Se sonce leskeče, zadnje žarke mi meče, pogreza se v prepad. Ko lepoto to gledam, se sploh ne zavedam, da z vsakim dnevom umiram tudi jaz.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (0)
Naključne
11:59 - 17.07.2007
po spominu narisal
sem te v spomin
in vsakič
ko te mislim
narišem nove črte
in pobarvam
...
Beri dalje...
16:05 - 01.12.2005
Zakaj usoda naju prej ni združila, da morda ljubezen bi med nama vzklila zdaj pa vse preveč gorja sem že prestal, da bi zopet rok...
Beri dalje...
22:36 - 09.04.2005
Srce, je en tak čuden organ. Brez te črpalke, telo umre. Brez srca-ljubezni, umira duša. Zato, ko potrkala sem.
Beri dalje...
10:16 - 20.12.2004
Tri lepe so deklice gostile, k sebi so izvoljence vabile. Vsaka je hotela jih imeti, več kot druga, zal'ga, lepš'ga, ena pač s...
Beri dalje...
22:15 - 04.05.2007
Hotela sem,
da bi me razumel,
hotela sem,
da skupaj bi bila,
hotela sem,
da skupaj srečna sva,
Beri dalje...
01:21 - 17.06.2008
V krču
Nespregovorjenosti
Vsa tista bežna tkiva
Tišine
...
Beri dalje...
21:14 - 24.09.2007
...
Beri dalje...
15:00 - 20.09.2008
Trpka bolečina razžira slabotno telo,
sraga spomina se izpira v težko reko,
počasi polzečo z vetrom v neskončno nebo,<...
Beri dalje...
19:32 - 14.05.2007
Tudi jaz sem iskalec,
ki tiho prodira
v globine notranjih
čustvenih prvin.
...
Beri dalje...
21:16 - 10.05.2007
Po cesti skozi življenje,
na križišču,
spet narobe sem zavila.
Zakaj ni znaka tam bilo,
slepa ulica,
Beri dalje...