| Napisal/a Kvazimodo, v petek, 21. apr. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Če bi ob nepravi uri,
torej času, ki ni pravi,
mene k sebi res poslali,
mislim, da bi se zalotil v grehu,
v obljubi z lastno senco.
Gledal bi kako se čaram,
kako preminjam bor v brezo,
kako nastavljam pajku mrežo
in vse bolj drvim v brezno. V brezno temno in globoko,
ki se mu ne vidi kraja,
točke, ki s seboj me spaja. In če bi res prišel k sebi,
trudnih nog, a s trezno glavo.
Kaj misliš, kaj od naju bi ostalo? Ostal bi prah.
Tih, neobrisan, gor na ogledalu.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
