| Napisal/a Tomi, v torek, 18. apr. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Lahko živiš kakor hočeš
prepustiš željam lasten dir
pristal pa vedno boš v začetku
kjer si odvrgel dušni mir.
Različno vsak svoj čas koristi
recimo z grehi ga polni
v nepošteni tihi vnemi
se od svoje vesti odsvoji. Začneš bežati pred postavo
od plena plen postal si sam
nikjer te strah ne zaustavi
le mir želel bi ven na plan. Najrajši bi zbežal iz telesa
ker si povsod že prepoznan
al' kaj. ko nisi kot drevesa
živeč v gozdu čisto sam. Vrtinci želj so te raztresli
spoznati se ne moreš več
pomoč nikjer ne smeš iskati
a znotraj strah vse bolj boleč. Privedli so te na začetek
te čistijo od vseh gnusob
mogoče rajši bil bi v gozdu
kot ujetnik zamreženih sob. Nekdo še pravi čas ujame
uteče iz sveta noči
premnogi v žalosti končajo
ker v njih ni b'lo dovolj luči.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
